Telefon: 05 908-74-40
 

Pravila šolskega reda

Svet zavoda Osnovne šole Rudolfa Ukoviča Podgrad je v skladu s 60. e členom Zakona o osnovni šoli z dne29. 8. 2009 sprejel

 

PRAVILA ŠOLSKEGA REDA

 

Pravila šolskega reda obsegajo:

  1. dolžnosti  in  odgovornosti  učencev,  učiteljev,  staršev  in  ostalih delavcev šole,
  2. pravila obnašanja in ravnanja v šolskih in drugih prostorih za učence, učitelje, starše in ostale delavce šole, opravičevanje odsotnosti,
  3. vzgojne ukrepe,
  4. organiziranost učencev,
  5. sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva.

 

1 DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI UČENCEV

 

Pravice in dolžnosti učencev smo opredelili na podlagi vzgojnega načrta. Te so:

 

  • da spoštujejo pravila šolskega in hišnega reda,
  • da redno obiskujejo pouk in izbirne predmete ter ostale aktivnosti, ki so načrtovane v LDN, ter pri tem aktivno sodelujejo,
  • da spoštujejo pravice drugih učencev, delavcev in drugih obiskovalcev šole,
  • da v šoli in izven nje skrbijo za lastno zdravje in varnost,
  • da spoštljivo ravnajo s šolsko in drugo lastnino,
  • da skrbno prinašajo šolske potrebščine,
  • da sodelujejo pri urejanju šolske okolice in prepoznavnosti šole,
  • da sodelujejo v šolskih aktivnostih,
  • da izpolnjujejo svoje učne in druge obveznosti,
  • da redno prinašajo domače naloge,
  • da upoštevajo dogovore,
  • da so strpni in upoštevajo drugačnost,
  • da uporabljajo vljudnostne izraze (pozdravljanje  kjerkoli, kadarkoli, kogarkoli, hvala, prosim, oprosti-te, vikanje, vstajanje ob pozdravu),
  • da naslavljajo delavce šole z gospod, gospa  in nazivom delovnega mesta (gospod ravnatelj, gospa učiteljica Ida).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

2 PRAVILA OBNAŠANJA IN RAVNANJA

 

2. 1 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ZA UČENCE

 

  • Na  poti  v  šolo  in  iz  nje  upoštevamo  pravila  prometne  varnosti  in  se  primerno vedemo.
  • S  kolesi  in  kolesi  z  motorjem  se  ne  vozimo  po  šolskih igriščih in zelenicah, ampak jih parkiramo na za to določenem prostoru.
  • ampak jih parkiramo na za to določenem prostoru.
  • V garderobi se preobujemo, odložimo vrhnja oblačila in jo zapustimo pospravljeno in upoštevajo navodila dežurnega učitelja.
  • Ne hodimo po šolskih zelenicah.
  • Mirno počakamo na začetek pouka.
  • Če  zamudimo,  gremo  takoj  k  pouku,  potrkamo  na  vrata  in  se
  • opravičimo.
  • Pri pouku sodelujemo, če česa ne razumemo, dvignemo roko in vprašamo.
  • V  času  rednega  pouka  se  ne  zadržujemo  po  šolskih  hodnikih,  jedilnici, garderobah, straniščih… , ampak v dogovorjenem prostoru.
  • Težave rešujemo sproti z razredničarko, učitelji in šolsko svetovalno službo.
  • Do  učiteljev,  delavcev  šole,  obiskovalcev  in  ostalih  učencev  smo vljudni  in  spoštljivi.  Prosim  in  hvala  sta  čudoviti  besedi,  pozdrav  z nasmehom nam polepša dan.
  • V petminutnih odmorih zamenjamo učilnico in se mirno pripravimo na naslednjo uro.
  • Med odmori se ne zadržujemo v garderobi, po šolskih  hodnikih,  jedilnici, garderobah, straniščih…in ne zapuščamo šolskega prostora  brez  dovoljenja  razrednika, učitelja  ali  pisnega  opravičila staršev.
  • Malicamo  v  jedilnici,  pred  in  po malici poskrbimo za red in čistočo.
  • V času delitve kosila čakamo mirno v vrsti in se ne prerivamo. Obrok pojemo  kulturno.  V  času  kosila  imajo  vstop  v  jedilnico  samo  dežurni učenci in tisti, ki so na kosilo naročeni.
  • Skrbno  varujemo  šolsko in drugo lastnino.  V  šolo  ne  prinašamo  vrednejših predmetov in ne puščamo denarja v oblačilih v garderobi.
  • Med poukom ne jemo in ne pijemo.
  • V šoli ne žvečimo žvečilnih gumijev.
  • V  šolo ne prinašamo in  ne  uživamo nedovoljenih substanc.
  • Ne posedamo po radiatorjih, mizah, na okenskih policah in se ne nagibamo skozi okna.
  • Le od učitelja določen učenec lahko odpira okna, omare,…
  • V času pouka in ostalih dejavnosti ne uporabljamo mobitelov in ostale IKT tehnologije (MP3, MP4, Ipod …).
  • Učiteljev in učencev  ne snemamo z mobilnimi telefoni ali kamerami.
  • Po  končanem  pouku,  interesnih  dejavnostih  in  podaljšanem  bivanju gremo takoj domov.
  • Mlajši učenci prinašamo igrače v šolo na lastno odgovornost in jih med poukom ne uporabljamo.
  • V  primeru  naprej znane odsotnosti na dnevih dejavnosti, se pravočasno odjavimo in prinesemo zdravniško potrdilo. Drugače poravnamo morebitne stroške.
  • Dežurni  učenec  vestno  opravlja  svoje  dolžnosti,  ki  so  določene  s pravili dežurnega učenca..
  • V kabinete in  zbornico vstopamo šele takrat, ko  potrkamo in če nas povabi učitelj.
  • V nujnem primeru, ko potrebujemo učitelja med odmori, po pouku, potrkamo in počakamo pred zbornico.
  • Dosledno upoštevamo dogovorjena razredna in šolska pravila.

 

2. 2 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ZA DELAVCE ŠOLE

 

 

  • Dežurstvo učiteljev po razporedu poteka v času jutranjega varstva, malice, kosila, opoldanskega varstva vozačev.
  • V času malice in kosila dežurna učitelja poskrbita za dosledno upoštevanje pravil šolskega reda.
  • Razredniki  in  učitelji  na  začetku  šolskega  leta  in  na  urah  oddelčne skupnosti predstavijo Pravila šolskega reda in posledice ob kršenju le teh. Dosledno spremljajo upoštevanje pravil.
  • Gospod ravnatelj  na  prvem  roditeljskem  sestanku  predstavi  Pravila šolskega reda.
  • Odgovornost  strokovnih  delavcev  šole  za  učenca  traja  od  začetka pouka in organiziranega jutranjega varstva do konca pouka in OPB.

 

2. 3 PRAVILA ŠOLSKEGA REDA ZA STARŠE

 

2. 3. 1 OPRAVIČEVANJE

 

  • Učitelj na začetku ure v dnevnik vpiše manjkajoče učence, katerih imena mu sporoče dežurni učenec. Če učenec zamudi uro, se opraviči učitelju, ki v dnevnik zapiše, koliko učne ure je zamudil. Razrednik po razgovoru z učiteljem in učencem odloči ali bo zamudo opravičil ali ne.
  • Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razrednika sporočiti vzrok izostanka, razen v primeru napovedane odsotnosti.
  • Če učenec izostane več kot pet dni, starši pa razredniku niso sporočili vzroka izostanka, razrednik o izostanku učenca obvesti starše in jih pozove, da sporočijo vzrok izostanka.
  • Odsotnost učenca morajo starši opravičiti osebno ali pa v pisni obliki.
  • Osebna ali pisna opravičila je treba posredovati razredniku najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo.
  • Če razrednik v omenjenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene.
  • Ne glede na določbo prejšnjega odstavka razrednik upošteva opravičilo, ki ga učenec ali starši iz opravičenih razlogov predložijo po izteku roka.
  • Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka. Uradno zdravniško potrdilo izda zdravnik na predpisanem obrazcu, ki mora biti opremljen z žigom izvajalca zdravstvene dejavnosti in žigom ter podpisom zdravnika.
  • Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše oziroma zdravnika, ki naj bi opravičilo izdal. Če ugotovi, da je opravičilo lažno, izostanka ne opraviči in ukrepa v skladu s tem pravilnikom.
  • Razrednik sproti pregleduje izostanke učencev in ustrezno ukrepa.
  • Udeležba na dnevih dejavnosti je obvezna. Za plačljive dejavnosti je potrebno opravičene odsotnosti javiti razredniku vsaj tri dni pred izvedbo, sicer mora učenec , oziroma starši, poravnati vse stroške, ki nastanejo zaradi neudeležbe. V primeru neudeležbe zaradi bolezni je za oprostitev plačila potrebno predložiti zdravniško opravičilo lečečega zdravnika.
  • V primeru izostankov učenci poskrbijo, da nadoknadijo učno snov, za učence nižjih razredov za to poskrbijo starši po navodilih učitelja.
  • Samostojni odhod učenca iz podaljšanega bivanja je potrebno pisno najaviti učiteljici podaljšanega bivanja.
  • Zaradi  nezmožnosti  sodelovanja  pri  uri  športne  vzgoje  je  potrebno pisno opravičilo staršev ali zdravnika.
  • Starši, katerih učenci imajo zdravstvene ali vedenjske težave, so na predlog učitelja, mentorja na dnevih dejavnosti in interesnih dejavnosti, dolžni učencu zagotoviti spremstvo (skrb) odrasle osebe.

 

2. 3. 2 GIBANJE PO ŠOLI

 

  • Starši  lahko  otroke  spremljajo  samo  do  garderobe  (razen  starši  prvošolcev do vrat razreda).
  • Vstopanje v učilnice brez prisotnosti učitelja ni dovoljeno.
  • Obisk v šoli v času pouka morajo starši najaviti dežurnemu učencu.
  • Pozabljenih pripomočkov ni dovoljeno prinašati v šolo.

 

2. 3. 3 REŠEVANJE NASTALIH SITUACIJ

 

Ob  težavah  ali  prekrških  se  starši  najprej  pogovorijo  z  učiteljem  ali razrednikom,  šele  nato,  če  je  potrebno,  se  težave  rešujejo  pri ravnatelju, in to skupaj: učenec, učitelj, razrednik, ravnatelj, starši.

3 VZGOJNI UKREPI ZA KRŠITVE PRAVIL

 

  • Vzgojni  ukrepi obsegajo posledice, ki nastanejo zaradi  kršitve  šolskih pravil in določil

hišnega reda. Uporabljajo se, kadar učenci niso pripravljeni sodelovati  pri reševanju

problemov, predhodno pa so bile  izvedene  vse  ostale  vzgojne  dejavnosti. Le-ti  pomagajo

učencem spoznavati obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbi.

  • Izvajanje  vzgojnih ukrepov  je povezano z nudenjem  podpore, vodenjem  učencev  in

iskanjem možnosti za spremembo neustreznega vedenja, pri čemer sodelujejo učenci,

starši in strokovni delavci šole.

 

 

3. 1 VZGOJNI UKREPI

 

  • Ustno opozorilo učitelja ali druge odrasle osebe, zaposlene v šoli, ki vsebuje tudi pojasnilo, zakaj neko vedenje ni sprejemljivo.
  • Pogovor o kršitvi v razredu, na razredni uri.
  • Ustno ali pisno obveščanje staršev o kršitvi.
  • Opravičilo učenca, ki je s svojim vedenjem prizadel drugega.
  • Ukinitev nekaterih pravic, ki so povezane s kršitvami pravil šole, s pridobljenimi statusi in

ugodnostmi učencev, ki jih šola nudi izven predpisanih dejavnosti in standardov (npr. : prepoved vstopa v računalniško učilnico, ukinitev statusa dežurnega učenca,…)

  • Začasen ali trajen odvzem funkcij v okviru oddelčne skupnosti.
  • Povečan nadzor nad učencem v času ko je v šoli, a ne pri pouku.
  • Razgovor po pouku na katerem je učenec zadržan v zvezi z reševanjem problema. Glede na

resnost prekrška so poleg pedagoškega delavca pri katerem se  je zgodila kršitev, lahko

prisotni tudi razrednik, svetovalna služba in ravnatelj.

  • Pogovor z učencem in starši v širšem krogu.
  • Odstranitev  od pouka ali dneva dejavnosti (športni, kulturni, naravoslovni, tehnični dnevi) je možna v  primerih učenčevega motečega vedenja, s katerim le-ta onemogoča izvajanje pouka kljub predhodnim pogovorom, dogovorom, opozorilom . Cilj odstranitve  je  vzdrževanje jasno postavljenih mej, sprejemljivega vedenja in omogočanje nemotenega učenja v  oddelku oz. učni  skupini. Učenec  v  času odstranitve  opravlja šolsko delo pod nadzorom strokovnega delavca, ki ga določi ravnatelj. Delo, ki je bilo opravljeno med poukom, mora učenec nadomestiti. Učenec pisno obrazloži prekršek ter pred ali po pouku opravi dodatne naloge (urejanje šolske okolice, drugo delo s hišnikom, oz. delo po naročilu učitelja, ravnatelja).
  • V primeru hujših kršitev učenca na dnevih dejavnosti (športni, kulturni, naravoslovni, tehnični dnevi, ekskurzije, šola v naravi) učitelj obvesti učenca in starše, da se naslednje takšne dejavnosti ne bo udeležil. Učenec mora pisno obrazložiti prekršek, ki ga je storil. Naslednjič bo namesto prisotnosti na dnevu dejavnosti, šola zanj organizirala nadomestno dejavnost.
  • Zadržanje  učenca  v  šoli  zaradi  zagotavljanja  njegove  varnosti oziroma varnosti drugih učencev, delavcev, zunanjih sodelavcev ali obiskovalcev šole .
  • Začasna ali trajna prepoved obiska interesne dejavnosti, če se učenec pri njej neprimerno obnaša.
  • Začasen odvzem predmeta s katerim učenec ogroža varnost oz. onemogoča nemoten pouk.

Strokovni delavec, ki je predmet odvzel, zabeleži odvzem predmeta, učenec je dolžan o odvzemu obvestiti starše.  Starši lahko začasno odvzeti predmet prevzamejo v šoli na govorilnih urah.

  • Restitucija, pri kateri učenec/učenci popravi/jo svoje neustrezno ravnanje  z dejanjem, ki

moralno, materialno ali  kako  drugače  poravna  storjeno napako.  Poravnava je  smiselno

povezana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo in se opravi sporazumno z

oškodovancem in pričami ter v  sodelovanju s šolsko svetovalno službo in vodstvom šole.

Materialna poravnava zajema povračilo povzročene  škode  in se  poravna s položnico

podlagi izstavljenega računa. Moralna poravnava lahko pomeni tudi družbeno koristno delo ( s hišnikom ali ostale dejavnosti).

Zaposleni so pri poravnavi dolžni ugotoviti vse okoliščine in o poravnavi odločati nepristransko.

Starši imajo pravico sodelovanja v pogovorih in postopkih pri poravnavanju. Po končanem postopku jamčijo za izvedbo poravnave.

  • Prepoved udeležbe oz. možnost udeležbe le ob prisotnosti staršev na šolskih ali izvenšolskih dejavnostih šole (ekskurzije, športna tekmovanja, ipd. ).
  • OŠ lahko oblikuje in izvaja tudi druge vzgojne ukrepe, za katere se dogovori učiteljski zbor ali pa se zanje odloči vodstvo šole. O njihovem izvajanju šola obvesti starše.
  • O prekrških in vzgojnih ukrepih šola vodi ustrezne zapise.
  • Za ponavljajoče prekrške, za katere je učenec že izvajal določene vzgojne ukrepe in niso bili uspešni, začnemo z vodenjem postopka za pridobitev vzgojnega opomina.

Vzgojne opomine s posebnim pravilnikom natančneje določi minister, ki je pristojen za šolstvo.

4 ZAGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA UČENECEV

 

Šola deluje preventivno in osvešča učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uživanja drog, neprimernega prehranjevanja, spolnega nadlegovanja ter nasilja. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih.

 

Šola je povezana z Zdravstvenim domom Ilirska Bistrica (enota Podgrad), kamor hodijo učenci na sistematske in zobozdravstvene preglede, lahko pa se po sklepu Sveta zavoda odloči drugače.

 

5 ORGANIZIRANOST UČENCEV

 

  • Učenci so organizirani v oddelčne skupnosti.
  • Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole. Volitve so tajne.
  • Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole.
  • Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število oddelkov v šoli, ne more pa biti manjše od 9.
  • Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. Sklicatelj šolskega parlamenta je ravnatelj, lahko pa tudi mentor skupnosti učencev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta lahko da tudi predstavnik oddelčne skupnosti. Če dajo pobudo predstavniki vsaj treh oddelčnih skupnosti, je ravnatelj oziroma mentor dolžan sklicati šolski parlament.

 

(Skupno 173 obiskov, današnjih obiskov 1)